Nasmej se, poletje je!

In jaz ko sem bio še mali enom sem se pokakao joj kako je šele takrat da smrdi joj.

ko smo se vračali iz dopusta v toplicah se je moja hčerka v avtu tako zelo pokakala,da so bile vonjave po celem avtu in na prvi bencinski črpalki smo ustavili,da smo ji umili ritko-smešno,saj so bile hlačke polne,da je že mimo usekalo-ha,ha

Kaj je že to smučanje?

Smučanje kjerkoli in kadarkoli... Seveda grem zraven sem rekla, v Les2Alpes (Francija), vsa vesela, ker se bom že oktobra fejst nasmučala. Prva postaja - Ljubljana. Ugotovimo, da nimam brisač (jih vzamejo še zame). Naslednja postaja - smučišče. Prvi dan vse fino in krasno, drugi dan pa malo manj. Ker smo testirali smuči, smo dobili akreditacijo, v zameno so rabili naše potne liste. Ko hočem zamenjati proizvajalca smuči, pri Rossignolu ugotovijo, da moje potnega lista ni nikjer (ob 10h dopoldan), izdajo novo akreditacijo (ne vem zakaj in ne kako, ker je bilo rečeno, da to ni možno) in lahko zamenjam proizvajalca smuči. Po koncu smučanja, nekje okrog 17h, preverim kako je z mojim potnim listom. Še vedno nič. Zvečer iščem osebno izkaznico. Izginila oz. je očitno nisem imela s seboj. OK, nimam osebnih dokumentov, nič hudega, mi bojo pač podaljšali bivanje (takrat se ne bi pritoževala). Naslednji dan mojega potnega lista še vedno niso srečali. Ker sem imela očitno premalo prigod, sem si polepšala večer... Očala vedno pustim na čeladi, čelado sem dala na roko, pod komolec in uspešno 'zrinila' očala iz čelade. Seveda nisem opazila prej kot pred našim začasnim prebivališčem. Hitim nazaj iskat očala (od gondole do hiše je bilo ca. 300-400m). Aha, jih je nekdo pohopsal. Moji sostanovalci so se nadvse zabavali ob mojih prigodah, jaz pa čedalje manj. Za vsak slučaj sem klicala sestro, da bi se morebiti lahko zgodilo, da bi rabila prevoz od Trsta do doma, ker nimam os. dokumentov (s tem, da morajo doma najti še mojo osebno izkaznico) - še nismo bili v EU. Zadnji večer, pred odhodom, so le našli moj potni list. Bil je 5x debelejši, listi nagubani... Uspešno so ga namočili in tudi posušili. V Lj smo prišli ob 4h, prvi vlak čez dobro uro. Nekako je uspelo, da smo lahko prej zavzeli sedeže in se kolikor toliko udobno namestili. Meni je iz nahrbtnika smrdelo po siru, sosedu noge... Prvič sem komaj čakala, da pridem domov. Doma sem še ugotovila, da je bila v drugi bundi, zraven osebne izkaznice, tudi zdravstvena izkaznica. Še dobro, da glavo nosim na vratu. Nauk? Osebne dokumente imej res skrbno spravljene in nikoli ne kupuj sira, če nimaš ustreznih vreč, ki neprepuščajo vonja :)

Imam prav posebno anekdoto z dopusta,sicer je z grenkim priokusom, vendar pa se sedaj zelo rada z možem pošaliva na ta račun. Bilo je pred leti, dopustovala sva v kampu blizu Poreča. Med večerjo sva poskusila malvazijo, ki sva jo ta dan kupila, po večerji je mož rekel, da se bo malo zapeljal po kampu s kolesom. Jaz ga čakam, čakam, njega od nikoder. Ura je bila že 22., njega od nikoder. Zelo me je skrbelo. Ob polnoči pred prikolico ustavijo policisti, pripeljali so moža, grozno grdo obvezanega po glavi. Mož mi je potem objasnil, da se je peljal po kampu, se odmaknil nekim otrokom bolj na rob in zapeljal na robnik, vrglo ga je s kolesa in ker se ni takoj pobral, so neki Nemci poklicali rešilca, odpeljali so ga v ambulanto, ga obvezali in poklicali policijo. Prišli so policisti in ga kaznovali zaradi alkohola v krvi in mu vzeli potni list. Naslednji dan je moral k sodniku za prekrške in plačati cca. 300 € kazni. Iz kampa sva se takoj odpeljala v bolnico v Izoli, kjer je zdravnik rekel: a se Hvati z nas norce delajo, ker so moža tako obvezali kot bi mu manjakalo pol glave, imel pa je samo obdrgnjen nos. No, in od takrat še nisva prestopila praga Hrvaške in sva tudi rekla, da je ne bova. Hodiva raje v tujino: T

Dogajalo se je prav v Termah Lendava in Termah Banovci.Začelo se je tako: S fantom sva se menila,da bi bilo lepo če se greva zopet po dolgem času malo osvežit v kopališče. In res, zmeniva se da se dobiva pod drevesom kot vedno leživa v senci ter da jaz pojdem že dopoldan, on pa se mi pridruži po delu popoldan. Odpravim se v terme Lendava in uživam. Dogovorjena sva bila, da me pokliče, ko pride in res me je. Dvignem telefon in mi reče:"Pa kje si ti?" Jaz odgovorim:"Ja pod tistim drevesom kot zadnjič." Pa reče on:"Če pa te tu ni!" Povem:"Kako me ne vidiš, če pa sem res tu kot zadnjič!!!" On odgovori: "Pa pridi do tobogana po mene, da te nebom iskal po kopališču." Grem do tobogana in ga še naprej iščem ter rečem:" Jaz sem tu, pa zdaj tebe ne vidim pri toboganu?!?" On pa ves zgrožen vpraša mene: "Pa kje si ti sploh???? Jaz sem v Banovcih!" Odgovorim: "Jaz pa sem v Lendavi!!!" In tako se je končala najina "skupna" osvežitev v termah, saj sva oba jezna in razočarana zapustila kopališče še v nekaj minutah. To pa je stvar dobrega dogovora ("dobiva se pod tistim drevesom kot zadnjič") :)

Spoštovani vsi, ki pišete tukajle notri - ampak - Sašo in Polona nista socialna ustanova, pomagata po svojih močeh in razne prošnje in moledovanja ne pridejo v poštev, sploh če je žrebanje...

zanima me kje je možno videti te zgodbice? Namreč zgodbo sem oddala, vendar ne vem če uspešno. hvala za odgovor.

Bili smo na plaži ko se je od sestre mož odpravil s svojima dvema otrokoma 8 let, 4 leta ter mojima dvema 1,5 ter pol leta. Bil je zelo ponosen in vsak, ki ga je vprašal je rekel da so njegovi.

super bi mi prišlo saj si dopusta nemoremo privoščit mož je srčni bolnik in je brezposelen meni pa poteče 30.6 delovno razmerje in tako da je res težko.in sedaj je konec šole in bi nam zelo prav prišlo malo osvežitve in oddiha na kakšnih počitnicah.hvala Radio Center super ste .upam da bo kaj sreče-l.p